Otroci in psi
Pes v družino, tako za starše, kot tudi za otroke, prinese veliko veselja in hkrati odgovornosti.
Raziskave so pokazale, da je življenje s psom povezano z mnogimi pozitivnimi psihološkimi izidi pri otroku.
Starši, ki svoje otroke vključujejo v skrb, nego in vzgojo psa, pri njih spodbujajo razvoj odgovornosti in empatije. Skrb za psa lahko predstavlja dobro iztočnico za pogovor staršev in otrok o prijateljstvu in zvestobi, skrbi za drugega, zaupanju in spoštovanju.
Otroci, ki ob skrbi za svojega psa doživljajo občutek, da jim je nekaj uspelo ter so za to tudi pohvaljeni, razvijajo pozitivno samopodobo. Pri tem pa morajo starši upoštevati starost otroka in svoje zahteve in pričakovanja prilagajati otrokovim zmožnostim in spretnostim ter postopoma povečevati število in zahtevnost nalog, povezanih s hišnim ljubljenčkom (npr. priprava obroka in krtačenje sta manj zahtevna kot kopanje, vključevanje v vzgojo in šolanje ali sprehajanje psa).
Enako, kot velja za odrasle, lahko pes predstavlja za otroka varno zatočišče, vir tolažbe in prijatelja, ki mu pomaga pri soočanju s težavami in čustvi jeze, žalosti in strahu.
Raziskovalci še posebej poudarjajo pomen ljubkovanja in božanja živali za zniževanje stresa in pomirjanje, kar velja tudi za otroke. Pes otroka prav tako spodbuja k igri in bolj aktivnemu preživljanju prostega časa na prostem, še posebej, če starši otroka že zgodaj spodbujajo k skupnim sprehodom, ga učijo, kako s psom ravnati in mu, ko odrašča in je zmožen psa nadzirati do te mere, da ga pelje na sprehod tudi sam, to dovolijo. Otroci, ki imajo psa, se gibajo bolj pogosto v primerjavi z vrstniki, prav tako pa imajo veliko priložnosti za govorno izražanje (ko npr. psu dajejo ukaze, ga kličejo in se z njim pogovarjajo) in učenje potrpežljivosti.
VIR – foto: MojPes.com, besedilo: ekipa Viking dog