Po tem, ko sva se skupaj naučili pasje abecede smo črke začeli postavljati v besede na poligonu, kjer je bila najina naloga, da skupaj premagujeva ovire. Tina je imela nalogo, da me vodi, jaz pa, da ji sledim. Ker se je Tina veliko ukvarjala s tem kako drži roko, kako hodi, ob enem pa jo je to, da ji stvari ne gredo od rok še jezilo me je premalo spremljala in me neuspešno vodila, zato včasih nisem vedela kaj točno hoče od mene in sem jaz prevzela vodenje. Ko se je Tina zbrala in premagala svoje ovire v glavi, nama tudi ovire na poligonu niso več predstavljale take težave. Ugotovila sem, da je Tina kar kul. Sobivam s tremi mucki, degujem in kačo, ki so zame precej zanimivi, zanimivo dišijo, cvilijo, se premikajo, ampak ko me Tina pokliče k sebi se vse te zanimivosti razblinijo in raje pritečem do nje. Ja lahko bi rekli, da sem premagala svojo obsedenost z degujem, sedaj ga ne potrebujem več gledati ves čas, samo občasno ga pridem pozdraviti. Na sprehodih sem kar pridna, ne vlečem več toliko, težave mi delajo samo lokacije, kjer sem prvič in je vse okoli mene tako novo in neznano. S Tino tudi pridno vadiva odpoklic na slednem povodcu, Tina pravi, da sem kar pridna, če le ni okoli mene preveč distrakcij. Z drugimi kužki se trenutno še ne morem veliko igrati, ker jih takoj podredim in se igram z njimi tako kot paše meni. Z Loti sem že malo bolj nežna, čeprav samo za nekaj sekund, potem pa padem v stare vzorce igre. Še naprej bova hodili na Viking dog treninge. Tako, da se kmalu oglasiva, kdo ve kaj vse bova znali do takrat.