Prihajam v peto leto in živim na kmetiji, kjer se vedno kaj dogaja. Vsako jutro sem se zapodil v poštarja, čez dan pa sem z glasnim laježem in kazanjem zob pokazal sosedom, kod je tukaj doma. Ko sva šla z Nino na sprehod, sem rad hodil pred njo in ni mi bilo všeč, če se ji je kdo preveč približal. Nini so bili najini sprehodi zelo naporni. Ko sem začel trenirati, sem se prvi mesec zelo upiral, ker sem hotel, da vedno obvelja moja volja. S časom sem se naučil upoštevati Ninine ukaze, saj je moje vedenje vedno potrdila s pozitivno motivacijo. Skupaj rasteva, doma več ne lajam in ne kažem zob. Na sprehodih hodim ob Nini in velikokrat se nama pridružijo tudi drugi kužki.